(FAQ) Pogosto zastavljena vprašanja o psihoterapiji

Težave v odnosih Pogosto močno nezadovoljstvo Soočanje s težkimi življenjskimi situacijami Aktiviranje osebnih potencialov Izgorelost Kronična utrujenost Nespečnost Depresija Anksioznost Tesnoba Nizka samopodoba Neobvladljiva trema Strah Stiska To je le nekaj področij, ki jih lahko rešujete v procesu psihoterapije.

Terapije in izobraževanja izvajam v slovenskem, nemškem ali angleškem jeziku.

Iz hitrega in grobega pregleda cen ponudnikov psihoterapije lahko razberemo, da cene individualne ure psihoterapije segajo od 30 € do 100 €, povprečna ura stane tako okrog 50 €. Je 50 € za uro psihoterapije veliko? Servisna ura avtomehanika stane nekje med 30 in 50€, kar je deloma primerljivo s ceno psihoterapije. In če je vaš odgovor na to, da brez delujočega avtomobila pa res ne gre, poglejmo naprej. Povprečna cena ure klasične tajske masaže prav tako sega od 35 do 50€. Za primerjavo bi sicer lahko našteli še vrsto drugih storitev, pa to raje pustimo ob strani in se osredotočimo na to, zakaj psihoterapija nosi takšno ceno. Kaj pa cena psihoterapije sploh zajema? Potrebno je vedeti, da psihoterapevt klientu ne nudi prijateljskega klepeta, temveč mu s svojim znanjem nudi strokovno pomoč pri soočanju z težavami. Ne gre torej za lahkoten pogovor, temveč zahtevno delo. Nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje Vsak klient ima svojo osebno zgodbo, kar pomeni, da je prilagajanje in stalno učenje za psihoterapevta nujno. Čeprav je njegovo izobraževanje dolgoletno, saj je moral najprej opraviti vsaj dodiplomski študij ustreznih smeri in nato večletno izobraževanja iz izbrane psihoterapevtske smeri, se mora redno izobraževat tudi kasneje, kar vzame čas in je povezano z dodatnimi stroški. Potrebna je tudi stalna supervizija, ki jo financira vsak psihoterapevt sam. Psihoterapevt dela ne opravlja le tisto uro, ko je s klientom Psihoterapevt ne opravlja klasičnega (40-urnega) delavnika, kot je to značilno za večino zaposlenih. Delo s klientom ne vključuje le ure, namenjene psihoterapiji, temveč tudi časa, ki ga terapevt porabi med pripravo za vsako terapijo.

Transakcijska analiza je ena izmed psihoterapevtskih pristopov. Njen cilj je odpravljanje osebnih težav kot tudi težav v medosebnih odnosih ter izboljšanje medsebojne komunikacije preko spoznavanja, kako človeški odnosi delujejo. Namreč, tovrstne težave pogosto nastajajo zaradi ponavljajočih se vzorcev, ki izvirajo iz posameznikovega otroštva in omejujejo razvoj njegovih potencialov. Transakcijska analiza se poleg v psihoterapiji uporablja tudi na številnih drugih področjih, kjer so potrebne psihološke in komunikacijske veščine. Najpomembnejši koncept oziroma eden najpomembnejših konceptov transakcijske analize je model ego stanj. Ego stanja so neke vrste deli naše osebnosti; v enem so shranjene vsebine, ki smo jih v preteklosti prevzeli od drugih ljudi (npr. od staršev, sovrstnikov, učiteljev itd.). Ta del osebnosti se imenuje Starš. Kadar smo v egu stanju Starša se vedemo kot neka oseba iz naše preteklosti (katere pravila, stališča, čustvene in vedenjske vzorce smo ponotranjili). Kadar delujemo iz ego stanja Otroka podoživljamo pretekle izkušnje oziroma se vedemo na način, ki smo ga razvili v otroštvu. V ego stanju Odraslega pa so naše mišljenje, čustvovanje in vedenje prilagojeni sedanjosti (brez vplivov iz preteklosti).

Karkoli se zgodi ali je izrečeno med terapijo ostaja zaupno, razen v primeru, če terapevt verjame, da ste vi ali nekdo drug v nevarnosti. O svojem delu s klienti terapevt kvečjemu komunicira s svojim supervizorjem (strokovnjakom na višjem nivoju), ki je prav tako zavezan k molčečnosti.

Individualna terapija (60 min) 50 € Terapija za glasbenike (60 min) 50 € Partnerska terapija (75 min) 70 € Družinska terapija (75 min) 70 € Terapija za premagovanje treme in sramu (60 min) 50 € Terapija v tujem jeziku (angleščina ali nemščina) dodatno 20 € na zgoraj navedene cene

V psihoterapiji s pomočjo pogovora in specifičnih psiholoških metod, predvsem pa v kontekstu varnega psihoterapevtskega odnosa, izkustveno predelujemo vzroke stisk in težav ter ustvarjamo bolj zrele vzorce doživljanja in delovanja. Psihoterapija pomeni zdravljenje s pogovorom, s ciljem premagovanja različnih težav in boljšega poznavanja sebe. Psihoterapevt je usposobljen, da pomaga pacientu začutiti in primerno izraziti svoja čustva, spremeniti manj funkcionalna vedenja, reševati težave ali naučiti se, kako obvladati čustva kot so stres, tesnoba, žalovanje, strah, žalost in druga. Psihoterapija skozi procesiranje prinaša globje samorazumevanje in bolj celostno samosprejemanje, predvsem pa učinkovite strategije za soočanje z izzivi, ki jih prinaša življenje. Psihoterapevtski proces nas tako podpira na poti do večje avtentičnosti, k bolj notranje osmišljenemu in harmoničnem delovanju ter k bolj pristnim medsebojnim odnosom. Vse to vodi k večjem občutenju psihofizičnega zdravja in zadovoljstva, predvsem pa k boljši kakovosti življenja samega. Strokovna definicija psihoterapije je namerna uporaba kliničnih metod in medosebnih značilnosti, ki slonijo na uveljavljenih psiholoških principih z namenom spremeniti klientovo vedenje, mišljenje, čustva in/ali druge osebnostne značilnosti v smeri, ki jih klient želi.

Edukant: Naziv edukanta pripada tistim, ki so vključeni v proces izobraževanja v izbranem psihoterapevtskem pristopu. Specializant psihoterapije: Naziv specializanta psihoterapije izbranega psihoterapevtskega pristopa pridobijo tisti edukanti, ki so uspešno izpolnili vse pogoje izbranega pristopa za začetek praktičnega dela s klienti pod mentorstvom svojega supervizorja. Certificirani psihoterapevt: Naziv psihoterapevta pridobijo vsi tisti, ki so tekom specializacije dosegli vse zahtevane pogoje ter uspešno zaključili izpit ter pridobili diplomo iz psihoterapije.

Kakovost psihoterapevtskega odnosa je bistven napovednik ter dejavnik uspešnosti psihoterapevtskega procesa. Ker gre pri psihoterapiji za intimen odnos, je pomembna stopnja medsebojnega ujemanja. Ključno je, da se klient ob psihoterapevtu počuti dovolj varno, sproščeno, razumljeno, po drugi strani pa tudi nagovorjeno in izzvano. Pri izbiri ustreznega psihoterapevta so pomemben kriterij terapevtova strokovna usposobljenost, osebnostne kompetence in izkušnje ter vpetost v kakšno strokovno združenje, organizacijo ali društvo in supervizijo. Ravno ta vpetost v končnem govori v prid njegovi strokovni usposobljenosti in zagotavljanju standardov. Kljub podatkom o nazivu, titulah in izkušnjah terapevta ne boste vedeli, ali je primeren za vas ali ne, dokler ne stopite z njim v osebni stik. Pomembno je, da vam ob osebnem stiku terapevt ustreza po načinu pogovora, spolu, starosti, po energiji. Ker ob prvih stikih še ni vzpostavljenega odnosa, pa je pred odločitvijo o nadaljnjem sodelovanju pomembno slediti tudi svoji intuciji in odkrito spregovoriti o svojih prvih vtisih, pričakovanjih, zadržkih. Ne obstaja namreč univerzalni psihoterapevt, ki bi bil primeren za vse ljudi, tako kot ne obstaja univerzalni najboljši starš, prijatelj, učitelj. Z vsako osebo soustvarjamo neponovljiv in edinstven odnos, ki je neprenosljiv in pogojen z osebnim doživljanjem.

Psihiater je posameznik, ki je končal medicinsko fakulteto in zdravi duševne bolezni ter težje duševne motnje in lahko predpiše ustrezna zdravila, če je to potrebno. Zdravila pa nikakor niso dovolj. Pacient nujno potrebuje še redne pogovore s sočutnim strokovnjakom. Če mu njegov psihiater tega ne more ponuditi in mu le predpisuje zdravila, je nujno, da si sočasno poišče še pomoč psihoterapevta. Obravnava s strani psihiatra je preko napotnice ali pa samoplačniško. Psihologovo področje delovanja je zelo široko zaradi česar jih lahko najdemo v mnogih ustanovah in seveda v zasebni praksi. Psiholog s pomočjo vprašalnikov postavi diagnozo in skuša pomagati s psihološkim svetovanjem, vendar za razliko od psihiatra ne more predpisovati zdravil. Psihosocialni svetovalec je strokovnjak z različno izobrazbo (psiholog ali socialni delavec, lahko pa prihaja tudi iz drugih področij), ki s t.i. psihosocialnim svetovanjem pomaga posameznikom pri izboljšanju kakovosti življenja ( kot je na primer vzpostavljanje boljših medosebnih odnosov) ali soočanju z lažjimi osebnimi težavami (npr. trema pri javnem nastopanju). V sklopu svetovanja se osredotoča na sedanje probleme in ne posega v globje stiske iz posameznikove preteklosti (npr. travme iz otroštva). Psihoterapevt ne svetuje, ampak vodi klienta skozi proces katerega cilj je odkrivanje odcepljenih in zanikanih delov lastne psihe. Tako postopoma prihaja v stik s samim seboj in se osvobaja nezdravih čutenj in odnosov, ki so ga pripeljali v stisko. Psihoterapija kot taka temelji na varnem, sočutnem odnosu med klientom in terapevtom. Za obisk psihoterapevta ni potrebno, da ste »duševno bolni«, kot nekateri mislijo, saj pomoč poiščejo tudi tisti, ki so se znašli v težki življenjski situaciji ali imajo težave v odnosih oziroma bi radi v življenju nekaj spremenili ipd. Psihoterapija je večinoma samoplačniška.

Psihoterapija transakcijske analize vztraja pri tem, da klient in terapevt skleneta jasen dogovor o cilju psihoterapije. Dogovor vključuje tudi to, kako bo klient ocenil ali je proces uspešen. Čas, v katerem se zastavljeni cilj doseže, je odvisen od tipa problema, motivacije klienta, usposobljenosti terapevta itd. Praksa kaže, da so običajno pozitivni rezultati opazni po nekje dveh, treh mesecih redne tedenske terapije. Seveda pa je za nekatere vrste težav dovolj že nekaj srečanj, druge pa lahko zahtevajo daljšo obravnavo.

Za psihoterapijo se ponavadi odločimo, če se čutimo preplavljeni s težavami in kadar naše ustaljene spoprijemalne strategije ne zadoščajo več ali pa so celo destruktivne npr. umik vase, samosabotaža, vrtenje v krogu, pasivnost, odvisnost in ostala samouničevalna vedenja. Trpljenje, občutki izgubljenosti, ujetosti, obupa ipd. so po en strani lahko zelo boleči, zlasti če trajajo dlje časa in so intenzivno izraženi. Po drugi strani pa so tudi koristni, saj nam sporočajo, da je čas za korenito spremembo. Pogosto so prav te "krize" največje darilo, saj so povod za začetek dela na sebi ter iskanje pomoči pri reševanju stisk in težav.

Klient lahko kadarkoli zamenja terapevta ali s terapijo preneha. Včasih pa se je dobro o takih občutkih s terapevtom pogovoriti, ker lahko to pomeni korak naprej.

Preden vstopite v svetovalni proces ali psihoterapijo, sami pri sebi dobro premislite, kaj želite v življenju spremeniti, kaj pričakujete od strokovnjaka ter koliko časa ste pripravljeni vložiti v delo na sebi in na svojih težavah. Predvsem pa imejte v mislih, da iskanje ustrezne pomoči ni znak šibkosti, temveč odgovornosti do samega sebe.

To add a new FAQ follow these steps: 1. Manage FAQs from your site dashboard or in the Editor 2. Add a new question & answer 3. Assign your FAQ to a category 4. Save and publish. You can always come back and edit your FAQs.

You can edit the title from the FAQ 'Settings' tab in the Editor. To remove the title from your mobile app go to the 'Site & App' tab in your Owner's app and customize.

Yes. To add media follow these steps: 1. Manage FAQs from your site dashboard or in the Editor 2. Create a new FAQ or edit an existing one 3. From the answer text box click on the video, image or GIF icon 4. Add media from your library and save.